Tik pred pustno soboto smo poklepetali z Domnom Rupnikom, avtorjem atraktivne ilustracije pisanega kurenta, ki nas te dni spremlja s plakatov za glasen in norčav dogodek Pust Vetrinjski!: (Fl)etno družinsko pustovanje Zavoda MARS Maribor. Pogovarjala sva se o kreativnem procesu ustvarjanja vizualne podobe za dogodek, ki je prežet z bogato kulturno dediščino.
Kdo je Domen v petih stavkih? Kaj vse počneš in koliko časa že ustvarjaš za MARS?
Domen je mariborski Primorec. Tako kot danes večina, imam tudi sam več poklicev. Sem profesor likovne umetnosti in oblikovanja v srednji šoli, grafični in spletni oblikovalec, fotograf, oče, partner, občasno pa tudi konceptualni umetnik in kuhar 🙂 Je to že pet stavkov? Aja … z MARSom sodelujem zadnjih pet let.
Na pustnih plakatih in letakih Zavoda MARS Maribor občudujemo tvojo ilustracijo kurenta. Najbrž ni preprosto ustvariti podobe lika, za katerega vsi dobro vemo, kako izgleda. Od kod si črpal ideje za vizualno podobo letošnjega dogodka Pust Vetrinjski?
Res je, podobo kurenta oz. koranta imamo vsi Slovenci nekje v zavesti, vsi vemo kako “mora” izgledati. Če pa si ogledamo kakšno razstavo otroških slik na to temo, bomo videli kako različne so v resnici naše predstave. Tudi markovski in haloški kurent se razlikujeta. Naloga oblikovalca/ilustratorja pa je, da te predstave nekako poveže, združi oz. da ustvari podobo, ki bo ciljno publiko takoj asociirala na kurenta. Pa ki bo malo igriva, malo resna, malo strašna … Letos so bile osnova za ilustracijo moje lanske fotografije kurentov iz Kulturno-umetniškega društva Polanec Starše.
Pustni kurent. Foto: Domen Rupnik (2019)
Ilustracija za Pust Vetrinjski!: (Fl)etno družinsko pustovanje Zavoda Mars Maribor.
Kako korak za korakom nastane podoba kurenta? Jih narediš več in potem med njimi izbiraš? Ali samo eno in jo potem dopolnjuješ? Kakšna orodja uporabljaš pri delu? In kaj se ti zdi najbolj pomembno pri ustvarjanju takšne ilustracije?
Največkrat je osnova za ilustracijo fotografija iz osebnega arhiva. Običajno nastane kar nekaj risb na papir, iz teh pa potem vektorska risba s pomočjo grafične tablice na računalniku. To vektorsko risbo potem gnetem, odvzemam, dodajam, barvam … Pri tovrstnih ilustracijah je pomembno, da so odprte, da tehnično in likovno omogočajo modifikacije, transformacije, saj je potrebno že vnaprej predvideti aplikativnost na različne formate — plakat, letak, spletno stran …
Aplikacija ilustracije kurenta na plakat in letak.
Na kaj vse moraš kot oblikovalec in umetnik paziti, ko imaš v izdelavi ilustracijo, vezano na bogato kulturno dediščino? Ali se sam kreativni proces razlikuje od ilustriranja podob, ki niso tako močno vezane na kulturo, zgodovino in tradicijo?
Ja, kulturna dediščina ima svojo simboliko, ki ji mora podoba ilustracije slediti, če želi ohraniti sporočilo. Recimo, da ima ilustrator v tem primeru nekoliko manj ustvarjalne svobode. Ampak samo nekoliko manj. To je več kot očitno, če pogledamo vrhunske grafike kurentov Franceta Miheliča. No tudi te grafike sem imel ob delu stalno pred seboj. Želel pa sem ustvariti nekaj vmes med Disneyem in Miheličem.
Iz vidika sporočilnosti podobe se trudim, da ilustracija že sama pove, da ne gre za površinsko komercialno pustovanje sredi nakupovalnega središča, ampak za globljo izkušnjo kulturne dediščine. Tukaj gre za celostno izkustveno izročilo — predano pripravljene strokovne pedagoške vsebine, ki so prilagojene starosti otrok, doma narejene maske iz naravnih materialov, povezovanje in tkanje družinskih in družbenih vezi.
Hrušiški škoromat. Ilustracija: Domen Rupnik (2020)
Domen, najlepša hvala. Že veš, kaj boš za pusta?
Predlani sem bil varuh otrokovih dolžnosti, lani fotograf in to bom tudi letos 🙂
Odlično 🙂 Se vidimo v soboto v Vetrinjcu!
Fotografije in ilustracije: Domen Rupnik
Intervju: Tina LK, Zavod MARS Maribor
