V tokratnem intervjuju smo se o ANIMACIJI pogovarjali z mag. Hano Repše, direktorico Zavoda MARS Maribor, med drugim tudi mentorico in veliko ljubiteljico animiranega filma. Tudi vas zanima, zakaj je koristno, da otroci spoznajo procese filmskega ustvarjanja, kako je animacija povezana z računalniškimi igrami in družbenimi omrežji, kdaj in koliko časa dovoliti otrokom preživeti pred zasloni in kako nas animacija lahko nauči potrpežljivosti ter vztrajnosti? Lepo vabljeni k branju!
Hana, danes se bomo bolj podrobno pogovarjali o animaciji. Kaj sploh je animacija in animirani film?
Beseda animacija je nadpomenka in označuje vse vrste animacije, tudi takrat ko na zaslonu enostaven lik maha, ko puščica s premikanjem nakazuje kam klikniti, in podobno. Animirani film pa je bolj kompleksen. V sebi nosi literarno dramaturgijo in premišljeno izdelano sliko, ki jo podkrepi zvok. Animirane filme ločimo predvsem po tehnikah nastajanja – v grobem ločimo tri osnovne, različne tehnike. Prva je risana animacija, kjer narišemo sličico za sličico. Od tod se je uveljavil izraz risanka, saj so včasih risanke, kot so Palček Smuk, Bojan, Lolek in Bolek, pa Miki Mustrove reklame za Jelovico in Viki kremo, izdelovali pretežno v tej tehniki. Druga je stop animacija, kjer se vsak premik lika fotografira in nato se z zaporedjem fotografij ustvari gibanje. Podzvrsti stop animacije je več, od kolažne animacije, animacije lutk vse do pikselacije. V tej tehniki pri nas nastaja že dobro poznana serija Koyaa, poznamo pa še veliko drugih, kot so Bacek Jon, Coraline in drugi filmi studia Laika, tudi celovečerni film Tudi miši gredo v nebesa. Tretja tehnika pa je računalniška animacija, ki je danes najpogosteje v uporabi, saj zaradi svoje narave omogoča najlažje animiranje. Pri vseh tehnikah pa je potrebnih 25 slik na sekundo, da gledalec gib prepozna kot neprekinjen. Liki, ki se gibljejo počasi, potrebujejo manjše premike, medtem ko likom, ki se gibljejo hitreje, zadostujejo večji premiki.
Kaj te je pripeljalo do tega, da otroke, mlade in odrasle že več kot 15 let učiš, kako nastane animirani film?
Kot študentka likovne pedagogike v Mariboru sem med prakso iskala načine, kako navdušiti učence zadnje triade k ustvarjanju, raziskovanju umetnosti in iskanju poti vizualnega izražanja. V svetu računalniških igric sem našla vzporednice v animaciji, animiranem filmu. Pri delu, ki ga še vedno zagovarjam in spodbujam, se prepleta analogni svet uporabe materialov za izdelavo likov in scene, medtem ko digitalno polje služi kot orodje za zajemanje slike in video montažo.
Iz pedagoškega vidika mi je pri srcu dejstvo, da je animacija interdisciplinarna umetniška praksa, ki združuje filmske, likovne, glasbene in literarne prvine. Spodbuja timsko delo ter mladim avtorjem omogoča, da izražajo svoje ideje celovito, z združevanjem najrazličnejših znanj. Osebno pa me znova in znova očara trenutek, ko z animacijo oživimo neživo. Beseda animacija namreč izhaja iz latinskega izraza anima, kar pomeni duša, pa tudi zrak, veter, dihanje in življenje. Animator tako spravi v gibanje negibno in s tem ustvari novo življenje.
Pri svojem delu sem poleg spodbujanja ustvarjanja in spoznavanja tehnik animiranih filmov, pozorna tudi na spoznavanje avtorjev in na avtentične animirane filme. Poseben poudarek dajem ogledu kakovostnih filmov in pogovoru o njih. Mislim, da sem ta del povzela po svoji mami, saj je ona zelo rada gledala filme skupaj z mano in se je o njih vedno pogovarjala.
Si velika ljubiteljica filma in animiranega filma. Zakaj je film pomemben in kako nam lahko kot družbi pomaga v današnjih časih?
Film in vse ostale avdiovizualne vsebine so danes vseprisotne. Video produkcija je na dosegu rok tudi najmlajšim, ki že zelo zgodaj uporabljajo družbena omrežja. Čeprav se s tem ne strinjam, si ne želim zatiskati oči pred sodobnimi trendi in raje spremljam, kako se otroci odzivajo na impulze iz okolja, starše pa opozarjam, da ni potrebe začeti prezgodaj.
Otrokom in mladim z zagotavljanjem kakovostne in raznovrstne kulturne vsebine spodbujamo ustvarjalnost in izražanje ter krepimo kritično mišljenje. Vse to je nujno potrebno za vzgojo odgovornega, ustvarjalnega in aktivnega posameznika v družbi. Prekomerna raba zaslonov škodljivo vpliva na posameznika. Zato bodimo pozorni kdaj, kaj in za koliko časa ponudimo zaslone otrokom. Filmi so dobra izbira, saj ob pravem času in kakovostnem izboru lahko bogatijo naše doživljanje sveta in razgrinjajo pogovore o tabujih. Pripravijo nas do razmišljanja, pogovora o neznanem, nam pomagajo prebroditi strahove ter odkriti svetove, ki jih še ne poznamo. Predvsem animirani film je specifična filmska zvrst, ki lahko izrazi domišljijo onkraj znanega.
Kje naj starši poizvejo, kaj so kakovostni filmi? Kako se lahko pri nas otroci srečajo s kakovostnimi filmskimi vsebinami in z izdelovanjem animiranih filmov?
Možnosti je kar nekaj. Leta 2014 smo z Društvom za razvoj filmske kulture v Mariboru vzpostavili celoletno šolo animiranega filma ENIMATION school, ki deluje z namenom ponujanja možnosti raziskovanja in ustvarjanja v polju gibljivih podob in filmske umetnosti. Vse vsebine so skrbno prilagojene starosti in razvoju otroka ali mladostnika. Šola deluje v sodelovanju z Zavodom MARS Maribor na Vetrinjskem dvoru in je kot celoletni program v Sloveniji edinstvena. Otroke, mlade in odrasle podpira pri svojih zamislih in jih usmerja k uresničitvi le teh. Delavnice za otroke, učence in dijake izvajamo tudi na povabilo šol.
Zadnji dve leti smo v sklopu projekta konzorcij Film in Maribor v sodelovanju petih organizacij za Mestno občino Maribor pripravili predlog modela celostnega izobraževanja na področju filma. Tako je konzorcij Film in Maribor, s sodelovanjem Lutkovnega gledališča Maribor in Mestne občine Maribor, v letu 2022, zastavil Abonma Zoetrop, kjer z namenom vzgoje publike, poleg filmskih projekcij za najmlajše, ponuja tudi kratke delavnice filmske vzgoje.
Kakšne so pedagoško-vzgojne koristi, ki jih pridobijo otroci z ustvarjanjem animiranih filmov?
Ustvarjanje animiranih filmov vidim kot potencial za urjenje timskega dela in pozitivne komunikacije. Delo v skupini spodbuja razvoj socialnih veščin, saj so otroci na poti k uspešnemu rezultatu primorani sodelovati. Pri delu se usklajujejo, iščejo skupne rešitve, spoštujejo drugačna mnenja in sprejemajo kompromise. S tem krepijo čustvene kompetence (čustvena inteligenca) in prepoznajo vloge v skupini. Pri pripravi scene in likov za animacijo uporabljajo različne risarske, slikarske ali kiparske materiale in s tem urijo motorične spretnosti. Izbor in zasnova zgodbe, krepi njihove pripovedovalske sposobnosti, in v primeru filmskega ustvarjanja, tudi likovni in filmski jezik. Film vključuje glasbo, zvoke ter šume, zato je nepogrešljiv del procesa tudi raziskovanje zvočnih učinkov. Nastajanje animiranega filma je precej zahtevno in dolgotrajno. Posamezne faze zahtevajo veliko mero potrpežljivosti in vztrajnosti. Končni rezultat je lastni animirani film, ki ga lahko skupaj s prijatelji gledajo na velikem platnu. Tovrstno zadovoljstvo in ponos na opravljeno delo poplača ves napor in trud vložen v delovni proces. Otrokom veliko pomeni stik z digitalnimi orodji. Gibljive podobe navadno snemamo z računalniškimi tablicami ali pametnimi telefoni, ob resnejšem delu pa s fotoaparatom in računalnikom. Z uporabo pametnih naprav tako spodbujamo digitalno pismenost. Ob tem se nam hkrati odpira polje za pogovore o družbenih omrežjih in preudarnem objavljanju vsebin na spletu.
Omenila si vzporednice med računalniškimi igricami in animiranim filmom, najbrž obstaja tudi povezava z družbenimi omrežji. Lahko poveš kaj več o tem?
Včasih na delavnicah z mladimi vzpostavim pogovor o vzporednicah in razlikah računalniških iger in animiranega filma, saj lahko skozi to izhodišče razpravljamo o tem, kdo koga vodi oz. manipulira v zgodbi. Ker so mladim računalniške igrice precej domače, se hitro oprejo na misel, da tam oni vodijo igro. Pa ni čisto tako. Filmski jezik je orodje, ki pomaga režiserju zapeljati gledalca v zastavljeno zgodbo s pomočjo zaporedja sličic, kadrov in sekvenc. Podobno je pri igrah, le da je tam uporabniku danih nekoliko več možnosti na izbiro. Ob teh ugotovitvah pogovor razširimo na pomen sporočila AV medijev in manipulativno moč, ki jo imajo, s tem pa tudi obstoj manipulacije družbenih omrežij ter njihovih vsebin. Tako spodbujamo kritično mišljenje, otrokom odstiramo nove poglede ter jih vabimo, da se pri uporabi sodobnih naprav in omrežij pametno odločajo in niso zgolj naivni sledilci trendov
Veliko se ukvarjaš z delavnicami in izobraževanjem o animiranem filmu po šolah. Zakaj ravno po šolah?
Kot že omenjeno, je moj prvi stik z animacijo spodbudil razmislek o možnostih uporabe digitalnih orodij, s katerimi bi se lažje približala starejšim učencem. Veliko sicer delam tudi z učenci prve triade ali celo z zadnjimi skupinami predšolske vzgoje. Vsako starostno obdobje je izziv in zahteva drugačen pristop, drugačno globino podajanja informacij in drugačen čas, namenjen ustvarjanju gibljivih podob. Pri vseh pa je prvi stik namenjen navdušenju nad ustvarjanjem gibanja. Resnejše delo zahteva več časa, več načrtovanja in notranjo motivacijo udeležencev.
Animirani film združuje pripovedovanje, likovno ustvarjanje in glasbo. Pri samem procesu ustvarjanja pa se dotaknemo tudi področja matematike in fizike, uporabljamo digitalno opremo, programe in aplikacije. Na ta način lahko vsak učenec najde pri delu vlogo zase, ki ga zanima in potem tudi z veseljem razvija. Učenci so v skupini primorani sodelovati, prepoznavati lastnosti sodelujočih, si razdeliti vloge in si zaupati. Vsak pa se mora tudi potruditi, da opravi zastavljeno delo kakovostno in s tem prispeva k skupnemu delu.
Seveda se otroci lotevajo raziskovanja tehnike animacije spontano. Z uporabo tablic in pametnih telefonov danes pridejo zelo hitro do učinkov oživljanja neživega in s tem navdušenja, ki otroke vedno znova prevzame. Ob celoletnem, resnejšem delu pa otroci urijo potrpljenje in vztrajnost. In to je danes v “fast food” družbi zelo pomembna lastnost, ki jo moramo načrtno trenirati in negovati, saj si posamezniki želijo konkretnih rezultatov zelo hitro ali celo takoj. Mi pa bomo vedno potrebovali ljudi, ki so se pripravljeni spopadati z bolj kompleksnimi problemi in se jih lotevati z veliko mero vztrajnosti.
Za lažje delo pri snemanju gibljivih podob v razredu smo v sodelovanju Zavoda MARS Maribor, Društva za razvoj filmske kulture in KreatorLab razvili posebno stojalo za pametne telefone ali tablice tako imenovan ENIMATON box, ki omogoča nemoteno delo z animacijo.
Kaj je iz pedagoškega vidika bolj pomembno pri ustvarjanju animiranih filmov – sam proces ali končni izdelek? In kakšno vlogo ima lahko pri tem mentor?
Sama menim, da je pri delu otrok na prvem mestu proces. Proces iskanja možnosti, raziskovanja orodij, komunikacije med člani ekipe. Na mednarodni ravni festivalov otroškega in mladinskega filma, s katerimi sodelujem v mreži Youth Cinema Network, to vprašanje sicer velikokrat stopi v ospredje, saj je marsikdo zagovornik metode “vajenca”, kjer so otroci lahko del procesa, a zavoljo kakovostnih rezultatov delujejo po navodilih odraslega, izkušenega avtorja. Na ta način je končni izdelek res bolj kakovosten in gledljiv za širšo publiko, vendar iz vidika samega procesa, takšen pristop otrokom in mladim nudi manj izzivov. Vlogo mentorja vidim predvsem kot vlogo usmerjevalca, ki zna postaviti prava vprašanja, s katerimi otroke in mlade spodbudi k razmisleku o primernih rešitvah nastalih izzivov. Animacija je medij, ki ima veliko različnih možnosti uresničevanja zastavljene ideje, zato je pomembno, da mladim predvsem ponudimo prostor, kjer lahko te ideje izrazijo na njim lasten način.
Intervju: Tina LK / Taša Šegula, Zavod MARS Maribor
mag. Hana Repše je diplomirala na PEF UM ter zaključila podiplomski študij na ALUO v UL. Od leta 2002 sodeluje, organizira in izvaja različne kulturno-vzgojne projekte. Je soavtorica knjige Animirani film v izobraževanju in priročnika Animirajmo!. Delavnice animiranega filma je izvajala v Avstriji, na Tajvanu, v Walesu, v Srbiji, na Hrvaškem. Je soavtorica videospota MI2 – Proklete vijolice (2017), avtorica stripovske animacije za predstavo Moj Lajf (2018) in predstavo Reformatorji (2021). Z delavnicami animiranega filma se ukvarja od leta 2005 in v tem času je mentorirala več kot 250 filmov otrok in mladih.
