Pokličite nas na 031 721 815 ali nam pišite na info@marsmaribor.org

(Fl)etno: Gregorjevo

Datum

13 Mar 2021
Expired!

Ura

10:00 - 21:00

značke

Fletno

(Fl)etno: Gregorjevo

Gregorjevo in »ptiči ohcet«, družinsko spoznavanje slovenskih ljudskih običajev

Gregorjevo, praznik luči in plodnosti, dan, ko se ptički ženijo, so ljudske šege in navade, ki so jih naši predniki slavili v mesecu marcu. »Ljudje so marsikje na Slovenskem govorili, da se ptiči ženijo na gregorjevo. Starejši so otrokom govorili, da imajo ohcet in da je ostanke ohcetnih dobrot mogoče najti v grmovjih in na drugih mestih, kjer so imeli ohcet. /…/ Našli so jih, seveda, in v otroški naivnosti in neizkušenosti verjeli, da gre za sladkorčke, pecivo in druge dobrote, ki so jih ptice po bogati ohceti pustile prav za njih.«

Gregorjevo je julijanski koledar obeleževal na prvi pomladni dan 21. marca, danes, po gregorijanskem koledarju, pa ga slavimo 12. marca. Spuščanje luči po vodi je znano marsikje po svetu, pri nas pa ga najbolje poznajo v Tržiču, Kropi, Kamni Gorici in Železnikih.

Šega gregorjevo je močno povezana s svetlobo in lučjo, saj oznanja pomlad in daljše dneve, ter s starimi rokodelskimi običaji, ki so v tem času lahko potekali ob naravni svetlobi in ne več ob svečah ali drugih virih umetne svetlobe.

Bojan Knific je zapisal, »/…/ slovenski pregovor ne pravi zastonj: »Če zapustiš praznike, zapustijo prazniki tebe.« Pomembni niso le v duhu odmora od dela, pomembni so, ker s ponavljanjem praks vzpostavljamo red na svetu in v družbi.«

Iz knjige Gregorjevo: ko gre luč v vodo in se prične pomlad, Tržič: Tržiški muzej, 2017

 


 

GREGORČKI, ustvarjalni izziv
GREGORJEVO IN POMLAD, Marsov družinski kviz

 

Reši kviz!

 


 

STARE LJUDSKE IGRE POMLADI, igraraje, obujanje pozabljenih družabnih iger

 

Igre “/…/ so sestavni del kulture vseh civilizacij, na vseh stopnjah razvoja, na vseh straneh in celinah sveta. V svojem obstoju se je igra povezovala s kultom, magijo, umetnostjo, vojaškimi veščinami.” Je v diplomskem delu zapisala Gabrijela Pori.

 

Knjiga Gregorjevo, ko gre luč v vodo in se prične pomlad, opisuje fantovsko igro “muštranje”, iz srede 19. stoletja in pravi, da so se fantje iz Železnikov “/…/ na god sv. Gregorja oblekli v vojake, si razdelili vloge, hodili po trgu ter se ustavljali pred hišami premožnih tržanov, kjer so se “muštrali” – usposabljali/preizkušali v vojaških veščinah.” Avtor je v uvodu podal opis in zapisal, da “V sodobnosti izkušnje vojskovanja sicer niso več ključne za preživetje in za prehod človeka iz otroške dobe v odraslo, v preteklosti, pa so sposobnosti vojskovanja dojemali precej drugače.”

 

 

ALI JE KAJ TRDEN MOST?

 

PROSTOR DOGAJANJA: travnik, dvorišče

ČAS DOGAJANJA: prosti čas, praznovanja

REKVIZITI IN PRIPOMOKI: niso potrebni

PRAVILA IGRE: Z izštevanko določimo dva otroka, ki se primeta za roke ter tako naredita most. Potiho, da ju ostali otroci ne slišijo, se dogovorita kaj bo kdo predstavljal. Ostali otroci se postavijo v kolono ter primejo drug drugega za ramena. Prvi otrok v koloni predstavlja lokomotivo in vodi ostale (vagone).

Ko prispejo do mostu vprašajo: »Ali je kaj trden most?« Most odgovori: »Kakor kamen, skala, kost!«

Vlak: »Iz česa ste ga zidali?«

Most: »Iz bele repe rezane.«

Vlak: »Ali lahko gre naša vojska skoz?«

Most: »Če nam zadnjega pustite.«

Vlak: »Če ga ulovite.«

Vlak potuje nato pod mostom, zadnji vagonček pa poskuša most ujeti tako, da naglo spustita roke. Če ga ujameta, se vagonček odloči za enega izmed pojmov, ki ga predstavljata otroka (na primer jabolko, hruška) ter se postavi za tistega otroka. Igra se ponavlja dokler most ne ujame vseh vagončkov. Ko ostane samo lokomotiva, most na glas ponavlja imena dni v tednu, lokomotiva pa medtem potuje pod njunima rokama. Pri nedelji pa most ujame tudi lokomotivo. Otroci na obeh straneh se trdno primejo okrog pasu ter na znak začno močno vleči vsak na svojo stran. Zmaga skupina, ki potegne drugo na svojo polovico.

GIBALNE SPOSOBNOSTI, KI JIH RAZVIJAMO Z IGRO: statična moč, koordinacija

 

DAN – NOČ 

PROSTOR DOGAJANJA: dvorišče, travnik, prostor v hiši

ČAS DOGAJANJA: prosti čas, prazniki

REKVIZITI IN PRIPOMOKI: ne potrebujemo

PRAVILA IGRE: Z izštevanko določimo otroka, ki bo vodil igro. Ostali otroci se razporedijo prosto po prostoru. Otrok, ki vodi igro se postavi tako, da vidi vse igralce. Nato kliče DAN in NOČ. Na klic NOČ, morajo vsi otroci počepniti, na DAN pa vstati oziroma stati, če stojijo. Voditelj lahko tudi vara in sicer tako, da večkrat zapovrstjo kliče DAN oziroma NOČ, ali pa na klic DA sam počepne in na klic NE vstane. Otrok, ki se pri klicu zmoti, izpade iz igre. Zmaga igralec, ki v igri ostane zadnji in s tem postane tudi voditelj v naslednji igri.

GIBALNE SPOSOBNOSTI, KI JIH RAZVIJAMO Z IGRO: eksplozivno moč, ravnotežje

(Zapise iger smo vzeli v diplomskem delu Gibalne igre nekoč in njihova uporaba danes, Maribor 2010, avtorja Dejana Gutmana, na strani 25.)

Vir

Gabrijela Pori, Diplomsko delo Ljudske igre kot sredstvo za razvijanje motoričnih sposobnosti otrok, Univerza v Mariboru, Maribor 2009

Dejan Gutman, Diplomsko delo Gibalne igre nekoč in njihova uporaba danes, Univerza v Mariboru, Maribor 2010

  1. Knific, Gregorjevo: ko gre luč v vodo in se prične pomlad, Tržič: Tržiški muzej, 2017

 

 

Katere igre pa so se pa igrali vaši starši in stari starši? Delite z nami tudi vaše, da jih bomo skupaj ohranili za prihodnje generacije. Pošljite nam jih na info@marsmaribor.org.

 


 

Ali ste vedeli?

 

Spuščanje gregorčkov

»Na gregorjevo so kurili les na vodi, z ognjem na vodi je povezano spuščanje luči po vodi ne le na gregorjevo, temveč v širšem evropskem prostoru tudi na druge dni v letu. /…/ Kot se je ohranilo v ljudskem izročilu, so ogenj na vodi zakurili, če je ljudi pestila suša. Vodo je imel v svoji oblasti (slovanski bog) Veles in treba je bilo upati, da ga bo Perun premagal ter »odprl« vodo, ki bo dala novo življenje.«

Gregorčki so predmeti z dodanimi svečami ali lučmi drugih vrst, ki jih ljudje, predvsem pa otroci in družine spuščajo po vodi na predvečer gregorjevega.

 

Julijanski in gregorijanski koledar

»Merjenje časa, ki danes upošteva koledarski sistem s 365 oziroma v prestopnih letih 366 dnevi v letu, z 28 do 31 dnevi v mesecu, s 7 dnevi v tednu, 24 urami v dnevu, ni nekaj, kar se v zgodovini ne bi spreminjalo. Nasprotno. Prav sprememba koledarskega sistema, ki ga je uvedla Cerkev v 16. stoletju, je povzročilo, da sv. Gregor po novem sistemu ni več godoval na prvi pomladanski dan, ampak devet dni pred njim.«

 

»Lučna pečenka« ali »lihtpratl« iz Tržiča, ki so jo čevljarski mojstri privoščili svojim pomočnikom in vajencem kot dobro večerjico

»Stara modrost pravi, da človek je, kar jé. /…/ Čeprav gregorjevo ne sodi med praznike, v okviru katerega bi se v sodobnost ohranile kulinarične posebnosti, značilne za ta praznik, nam viri pričajo, da je to vendarle bil dan, ki so se ga ljudje veselili tudi zaradi posebne hrane. V Tržiču so ga zaključili z »lihtpratlom« – večerjo, pri kateri verjetno kljub postnemu obdobju, ki se mu gregorjevo ne more izogniti, ni smelo manjkati mesa.«

 

Dejstva in zapisi o gregorjevem izvirajo iz literature:

  1. Knific, Gregorjevo: ko gre luč v vodo in se prične pomlad, Tržič: Tržiški muzej, 2017/

0 komentarjev