Pokličite nas na 041 556 332 ali nam pišite na info@marsmaribor.org

Velikonočna sobota

Date

03 Apr 2021
Expired!

Time

10:00 - 18:00

značke

Fletno

Velikonočna sobota

(Fl)etno: Velikonočna sobota

 

Velika noč je največji krščanski praznik v Sloveniji. Človek je od nekdaj v svoj dom prinašal zelenje, še posebej na velikonočno cvetno nedeljo. Običaj izvira iz časa pred krščanstvom, ko so na tak način obdarovali in slavili boginjo pomladi in plodnosti. Veliki noči pravimo tudi vuzem, na ta dan praznujemo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Že od nekdaj velika noč v domove prinaša veselje in upanje. 

Pripravljamo prikaz običajev, nekaj zanimivosti ter ustvarjalne in slastne izzive za staro in mlado.

 

USTVARJALNI IZZIV /// Barvanje jajčk z naravnimi barvili

vir

 


 

KULINARIČNI IZZIV /// ’Žegn’ in zajtrk za Veliko noč

 


 

DOKUMENTARNI FILM /// Kako so Veliko noč praznovali naši predniki in kako jo še danes?

 

Velikonočne igre s pirhi, SEM

 Izdelovanje belokranjskih pisanic, SEM

 Izdelovanje ljubljanskih butar, SEM

 O izdelovalcu pisanic Hermanu Rajsarju

 

 


 

Običaji na ta dan in velikonočne igre

 

VELIKONOČNI OBIČAJI

Skrivanje pirhov: Odrasli otrokom na vrtu ali v stanovanju skrijejo pirhe, ki jih otroci potem iščejo. Sekanje pirhov: V, na travo postavljene pirhe, se mečejo kovanci (da se zasekajo). Danes prirejajo prava tekmovanja v sekanju. Valincanje: To je nekakšno balinanje s pirhi, ki jih spuščamo po dveh vzporedno postavljenih in dvignjenih grabljah. Streljanje z možnarjem

Igra izhaja iz starih časov. Nekdaj pa je niso igrali za denar, ampak enostavno za pirhe. Če si pirh zadel, je bil tvoj. Ohranile so se tudi druge velikonočne igre. Še danes je v nekaterih vaseh okrog Radovljice poznano »fucanje«, to je igra, ki jo tradicionalno na velikonočni ponedeljek igrajo moški. Še danes ponekod v vaseh prirejajo prava tekmovanja. Letos žal ne, zato se bomo o njih razpisali prihodnje leto.

https://www.radolca.si/sl/blog/velikonocna-igra-s-pirhi-za-otroke

 

VELIKONOČNE IGRE

Med najbolj priljubljene velikonočne igre sodi igra:  Le kam je zajček skril velikonočna jajčka?

Zajček je priljubljen okras velikonočnih praznikov. To poskočno, mlado in veselo živo bitje dopolnjuje sliko živahne velikonočne pomladi. Zajca, ki izvira iz germanskega poganskega sveta, so k nam zanesli Nemci. V nekem tevtonskem mitu je zajec tisti, ki znese velikonočno (pomladno) jajce. Iz Zahoda je pred letu tudi k nam prišla šega, da otroci iščejo velikonočna jajca, ki jih je skril zajček. Velikonočni zajček na nedeljsko jutro, ponekod pa že v soboto po žegnu, skrivaj obišče otroke in jim prinese majhno darilo – pirh, čokoladna jajčka ali čokoladnega zajčka – težkih stvari mali zajček pač ne more nositi. S tem darilom zajček zelo razveseli otroke, sploh, ker ga morajo poiskati v stanovanju ali kje okrog hiše, kar je zelo zabavno. Torej, če je zunaj suho in prijetno, skrijmo pirhe in čokoladna jajčka na različna mesta na vrtu ali v okolici hiše, otroci pa naj jih iščejo vsak s svojo košarico.

 

Sekanje

Sekanje pirhov s kovanci je tradicionalna velikonočna igra, ki ima še danes veliko privržencev. Pravila dorečejo igralci pred začetkom igre, navadno pa sekanje pirhov poteka nekako takole: če igrajo odrasli, s kovanci ciljajo v pirh (najbolje, da je pirh postavljen v peharju) z razdalje 1,40 metra. (pri otrocih in mladini do 1,5 metra telesne višine je oddaljenost 1,10 metra). Vsak tekmovalec ima tri poskuse, ki se točkujejo, točke pa seštejejo. Pri polnem zadetku, ko kovanec ostane v pirhu, tudi če pirh obrnemo, tekmovalcu pripada pirh in dobi tri točke. Pri zadetku, da kovanec izpade, če pirh obrnemo, pripadata tekmovalcu dve točki. Pri zadetku, kjer kovanec poškoduje samo lupino in se odbije, pripada tekmovalcu zgolj ena točka. Zgrešen met ne prinaša točk. Tekmovalci, ki si delijo prvo, drugo ali tretje mesto, gredo v finale in mečejo vsak po tri mete toliko časa, da se izkaže, kdo je najboljši.

 

Valjanje ali kotaljenje pirhov »takalane«, 

Takalane pirhov je bila prva igra, ki so jo igrali za denar. Potrebujemo deko in klančino za jajca in pirh. Izbrani pirh mora biti dovolj trden, ravno prave oblike da ne zavija preveč pa spet ne preveč okrogel da ne gre samo naravnost.

Nato določimo vrstni red in ceno enega trka ter igra se je lahko začne. Z majhnimi otroki ni potrebno igrati s kovanci. Igrajte z gumbki, čokoladnimi pirhi ali pa naredite sami svoj denar.

 

Po vrstnem redu spuščamo pirh po klančini in cilj je da si zademo katerega od pirhov na deki. Vsi pirhi so ves čas na deki (razen seveda tistega, ki je na vrsti). Če si zadenemo pirh, mora njegov lastnik za to plačati dogovorjen znesek. Igra se konča, ko so pirhi že tako obtolčeni, da se ne kotalili več. Zmagovalec pa je tisti, katerega pirh je bil najbolj ohranjen.

Igra je pravo doživetje, saj navija cela družina, ne manjka pa vzklikov, smeha in navijanja, starši pa pogosto morajo prevzeti vlogo sodnika, saj večkrat odločajo milimetri.

Igra izhaja iz starih časov, ki pa je niso igrali za denar, ampak za pirhe. Če si pirh zadel, je bil tvoj.

 

Štrucanje

Dva tekmovalca s svojima pirhoma tolčeta drug ob drugega. Tisti, ki se mu jajce prej razbije, izgubi in mora izročiti razbito jajce zmagovalcu. Pomembno je dobro poznavanje jajčne lupine. Jajca so najbolj ranljiva na peti, kjer ima jajce lunico. Sicer pa je treba z jajcem udarjati na lahko, drugače se razbije lupina tistega, ki udarja premočno.

 

Vir:
https://www.ringaraja.net/clanek/zabavne-velikonocne-igrice_2631.html

https://www.radolca.si/sl/blog/velikonocna-igra-s-pirhi-za-otroke

 

Velikonočno ciljanje pirhov v Mirnu poteka na prostoru ob nogometnem igrišču pri Štantu, do leta 1987 pa so ga pripravljali pred nekdanjo gostilno Faganeli.

Leta 1979 so zapisali pravila in ga spremenili v tekmovalni dogodek. Moški ciljajo z razdalje devetih čevljev, ženske in otroci pa s šestih. V vsaki kategoriji najboljši trije prejmejo pokale in bogate nagrade sponzorjev. Ciljanja pirhov se množično udeležijo vaščani, pridejo pa tudi njihovi sorodniki, okoličani in Slovenci iz Italije. Velikonočne igre s pirhi pripravlja Odbor za tradicionalno ciljanje pirhov v sodelovanju s Turističnim društvom Miren. Živahno dogajanje usmerja in komentira Stanislav Faganeli. Film je bil izdelan za Register nesnovne kulturne dediščine.

 

Vir:
https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne-zbirke/filmografija/velikonocne-igre-s-pirhi

 

 

 


 

 

Organizira Zavod MARS Maribor. Dogodek je del kulturnega projekta (Fl)etno  in je podprt s strani Mestne občine Maribor. Sofinanciran je tudi s strani Ministrstva za javno upravo in Zavod RS za zaposlovanje.

0 Comments