(fl)etno družinsko spoznavanje slovenskega ljudskega običaja

Marsova izba in dvorišče Vetrinjskega dvora, 10.00–13.00
za vse generacije

»Na Gregorjevo – otec, še veš? – se ptički ženili so, za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so; midva
preko ceste sva slušala … `Čuješ živ-živ?´…« (Duma, Oton Župančič)
Naše babice so za 12. marec govorile, da se takrat ptički ženijo. Po ljudskem izročilu si na Gregorjevo
sonce že opomore, življenje se prebuja v rastlinah, ptički veselo žvrgolijo, medved prileze iz brloga in
potipa vrbovo vejico, če je dovolj mehka in se jo da skriviti. Običaj tudi pravi, da so se dekleta nekoč
na gregorjevo ozirala v nebo. Prva ptica, ki jo je dekle videlo, je naznanila, kakšen bo njen mož. Ko je
veljal še stari julijanski koledar, je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski
dan. Ta svetnik je bil Gregor Veliki. Vpeljal je nov koledar, ki ga uporabljamo še danes in se po njem
imenuje gregorijanski. S to spremembo pa se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga zdaj
praznujemo 12. marca in ne na prvi koledarski spomladanski dan.
V Vetrinjskem dvoru bomo na soboto pred gregorjevim spoznavali ta ljudski običaj in obujali znanja,
ki so z običajem povezana.

10.00–13.00
GREGORČKI – izdelovanje gregorčkov, plovil z lučicami, iz naravnih materialov z Zmagom Kovačem
MEDENO SRCE – kulinarična delavnica peke medenih src in spoznavanje lectovih src
ETNO KINO – ogled etnografskih dokumentarnih filmov o šegah in navadah na gregorjevo ter o
izdelovanju lectovih src
IGRAJMO SE KOT VČASIH – obujanje ljudske igre iskanja povitičk
ODPRTO OGNJIŠČE – pogovori in druženje ob ognjišču

In še povabilo na Gregorjev spust gregorčkov po Dravi: dobimo se na nabrežju naše drage reke pri
kopališču Pristan, na predvečer gregorjevega, v nedeljo, 11. marca, ob 17.30.
Vsi, ki boste gregorčke izdelovali doma, imejte v mislih, da plastika in ostali umetni materiali ne
sodijo v reko. Bodimo eko!