Pokličite nas na 031 721 815 ali nam pišite na info@marsmaribor.org

Umetniško delo igra Line Rider

Predstavitev umetnika – FŠK Boštjan Čadež

 

»To je projekt, ki sem ga naredil za pouk ilustracije. Ni igra, je igrača, v tem smislu, da ni ne določenega cilja, ki bi ga bilo treba doseči, in ne rezultata.« Boštjan Čadež – Fšk, DeviantART, 2006

Umetniško delo predstavlja zgodbo spletne igre Line Rider – simulacije sankača, ki se spušča po strminah – s katero je Boštjan Čadež – Fšk ustvaril globalni fenomen.

Avtor spletne igre Line Rider Boštjan Čadež – Fšk je leta 2006 kot študent tretjega letnika industrijskega oblikovanja na forumu DeviantART objavil svojo šolsko nalogo, ki je čez noč postala globalni fenomen. Preprosti otroški risbi zimske sankaške radosti je domiselno dodal težnost in linijo proge, ki jo igralec z miško nariše sam, nato pa opazuje, kaj se dogaja s klancu prepuščenim sankačem. Morda se skrivnost viralnosti Line Riderja skriva v uresničenih otroških sanjah o oživitvi sličice in v odgovoru na vprašanje, kam v praznino na koncu črte bi lahko padel možicelj iz risanke La linea Osvalda Cavandolija. (vir)

V zgodovini umetnosti so nekatera umetniška dela imela srečo, da so jih razumeli ne zgolj kot umetnost, pač pa tudi kot uporabna orodja, javne prostore, kulturne fenomene, meme. Line Rider, delo Boštjana Čadeža, je eno takih umetniških del. Medtem ko izvirno igro – nastalo leta 2006 – še vedno lahko brezplačno igramo na spletni strani linerider.com ali v aplikaciji pametnega telefona, se Čadež trenutno ukvarja z njeno 3D različico, ki se bo igrala v virtualni resničnosti, njen predogled pa nam je na voljo prav tukaj in zdaj. Nova igra bo izšla leta 2021, projekt razvija Aksioma.

Zavod MARS Maribor, Platforma konS in Boštjan Čadež

Animirani filmi študentov

Predstavitev animiranih umetniških del Akademije umetnosti Univerze Nova Gorica

Animirani filmi študentov Akademije umetnosti Univerze Nova Gorica nas skozi različne zgodbe in tehnike popeljejo na kratke dogodivščine animiranih junakov.

Na ogled je izbor (večinoma) animiranih filmov študentov Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici zadnjih dveh let, z mislijo na ciljno skupino (tudi) otrok in mladostnikov, v ta namen imajo filmi označeno priporočljivo starost za ogled.

Učinkovito dramaturgijo predstavlja svež prispevek k žanru otroške grozljivke, Žiga Stupica v Kar od nekod distopično pogleduje v prihodnost, kjer smo za pogubo krivi pravzaprav sami, Pipi in Popi ter Puta in petelinček sta krajši basni v plastelinski tehniki.

Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici se osredotoča na razvoj avtorskih osebnosti, ki se znajdejo v svetu različnih polj in medijev – animacije, filma, fotografije, sodobnih umetniških praks ter novih medijev v navezavi z znanostjo in s tehnologijo. Interdisciplinarno in intermedijsko naravnanost produkcijske narave študija akademija udejanja skozi bogato bero strokovnih sodelavcev, gostujočih mentorjev ter mednarodnih projektov, ki sežejo daleč prek meja. Avtorji lahko študirajo na programu prve stopnje Digitalne umetnosti in prakse ter na magistrskem programu Medijske umetnosti in prakse.

Zavod MARS Maribor, Platforma konS in Akademija umetnosti Univerza Nova Gorica

Program

Pipi in Popi
Katja Pivk, 2020, 2’50” (3+)
Puta in petelinček
Larisa Nagode, Anja Resman, Jošt Šeško, Žad Soklič, 2019, 1’42” (6+)
Kar od nekod
Žiga Stupica, 2018, 5’24” (7+)

Znanstveni strip »Moramo se pogovoriti, UI«

predstavitev konSa in stripa

 

Predstavljamo znanstveni strip, pionirski stripovski esej o UI (Umetna Inteligenca), ki nas vabi na ilustrirano potovanje skozi razsežnosti in implikacije inovativne tehnologije.

Bodo čez trideset let vse neprijetno delo za nas opravili roboti? Ali pa nas bodo pokorili, da bomo postali podredljivi sužnji? Razprave o tem, kako bo umetna inteligenca (UI) spremenila naša življenja, se gibljejo med tema skrajnostma. Ni dvoma, da bo sprememba dramatična. Mogoče je zdaj ravno pravi čas, da se začnemo vmešavati. Ta pionirski stripovski esej o UI vas vabi na ilustrirano potovanje skozi razsežnosti in implikacije inovativne tehnologije. Delo, ki obravnava pomembne možnosti in tveganja, povezana z UI, je ustvarjalna spodbuda za tiste, ki se spoznajo na to temo, pa tudi vabilo za novince, da se informirajo in pridružijo razpravi. Doktorica ekonomije Julia Schneider ceni podatke in kodo kot orodje za reševanje zapletenih ugank in obožuje strip kot medij za pripovedovanje zapletenih zgodb. Umetnica Lena Kadriye Ziyal, ki prihaja z nasprotne strani, pa rada šifrira kompleksnost z asociacijami in tako pomen določene teme razširi s svojo perspektivo.

Angleški izvirnik
We Need to Talk, AI
© 2019 Dr. Julia Schneider, Berlin
https://weneedtotalk.ai
Besedila: Dr. Julia Schneider
Ilustracije: Lena Kadriye Ziyal
Urednik slovenske izdaje: Janez Janša
Naklada: 5.000 izvodov
Publikacija je brezplačna.
Založnik: Aksioma ‒ Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana | www.aksioma.org
Zanj: Marcela Okretič
Sozaložnik in distributer:
Mladinski kulturni center Maribor | www.mkc.si
Zanj: Marja Guček
Maribor, 2020

 

Zavod MARS Maribor, Platforma konS, MKC Maribor in Aksioma

Celoten strip je dostopen tukaj:

Predstavitev umetnika – Boštjan Perovšek

Umetniško zvočno delo Zvočna prepletjanja

Boštjan Perovšek je nedavno predstavil umetniški projekt Zvočna prepletanja, ki je nastal pod okriljem Zavoda Cona v okviru konSovega vabila. Zvočna prepletanja, 8-kanalna zvočna instalacija, so spoj znanosti in umetnosti. Znanstveno proučevanje vibracijskih signalov živali (biotremologija) je z vidika umetnosti zanimivo predvsem zaradi zvočne manifestacije aktivnosti živali, skozi specifično organizacijo zvočne mase pa lahko seže tudi v polje komunikacije med živimi bitji.

Projekt je osredinjen na mreže dveh pajkovk vrste Navadni križevec (Araneus diadematus); mreže namreč niso zgolj pasti za plen, ampak delujejo tudi podaljšek pajkovih senzornih sistemov. Vibracij, ki jih pajki oddajajo in sprejemajo prek mreže, človeško uho ne zazna, a razstava odstira prav ta nevidni zvočni svet. V samem projektu je za snemanje bil uporabljen niz piezo senzorjev izdelanih po meri; del izbranih posnetkov je bilo narejenih s senzorji povezanimi s pajkovo mrežo v studiu Tomás Saraceno, nekateri posnetki pa so del zasebnega zvočnega arhiva Rolanda Mühlethalerja.
Predstavitev je dostopna na spletni strani

Zavod MARS Maribor, Platforma konS, MKC Maribor in Boštjan Perovšek

0 Comments

Leave a reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*

10 + seven =