V košarici ni izdelkov.
#kulturniDan #likovnaUmetnost #zgodovina #zgodovinaUmetnosti #slikarstvo #jajčnaTempera #tradicionalneTehnike #umetnost #kulturnaDediščina #pigmenti #naravniMateriali #ustvarjalnost #ročnoDelo
Kdaj: po dogovoru
Kje: na šoli ali v Vetrinjskem dvoru, Maribor
Starost: OŠ, SŠ
Max skupina: 25
Trajanje: 2 ali 3 šolske ure
Na delavnici Barve starih mojstrov: slikanje z jajčno tempero učenci vstopijo v svet tradicionalnega slikarstva in spoznajo eno najstarejših slikarskih tehnik – jajčno tempero. Tehniko, ki so jo umetniki skozi stoletja uporabljali pri slikanju ikon, tabelnih slik in drugih umetniških del, spoznajo predvsem skozi lastno izkušnjo.
Posebnost delavnice je, da učenci ne dobijo že pripravljene barve, temveč jo izdelajo sami. Tako spoznajo, da je bilo ustvarjanje nekoč tesno povezano z znanjem o materialih, naravnih surovinah in ročnim pripravljanjem slikarskih sredstev.
V uvodnem delu se učenci na primerih iz zgodovine umetnosti seznanijo z jajčno tempero ter z deli umetnikov, ki so uporabljali to tehniko. Spoznajo, kako so se slikarske tehnike skozi zgodovino razvijale in kako so umetniki pred pojavom sodobnih industrijskih barv pripravljali lastne slikarske materiale.
Ob tem raziskujejo osnovno sestavo barve: pigment kot nosilec barve, vezivo, ki pigment poveže, in vodo kot sredstvo za uravnavanje nanosa. Spoznajo tudi vlogo jajčnega rumenjaka kot naravnega veziva ter razmišljajo o razlikah med tradicionalnimi in sodobnimi slikarskimi materiali.
Sledi praktični del, v katerem učenci iz jajčnega rumenjaka, pigmenta in vode pripravijo svojo jajčno tempero. Pri tem raziskujejo razmerja med sestavinami, gostoto in obnašanje barve ter ugotavljajo, kako različni pigmenti vplivajo na končni videz.
Ko je barva pripravljena, z njo ustvarijo manjšo sliko. Pri slikanju raziskujejo značilnosti jajčne tempere – nanašanje tankih slojev, plastenje, prekrivanje, mešanje in gradnjo podobe. Spoznajo, da tehnika zahteva drugačen način dela kot sodobne slikarske barve ter spodbuja potrpežljivost in natančnost.
Proces je pomemben prav toliko kot končni izdelek. Učenci izkusijo, kako je lahko material del umetniškega znanja in kako so morali umetniki v preteklosti poznati lastnosti pigmentov, veziv, podlag in orodij, da so lahko ustvarili obstojno umetniško delo.
Vsaka nastala slika je zato tudi zapis procesa – od surovega pigmenta in rumenjaka do končne podobe.
V sodelovanju z mentorji Zavoda MARS Maribor delavnico vodi slikarka Alma Lovrenčič, akademsko izobražena slikarka, ki živi in ustvarja v Mariboru ter svoje znanje in izkušnje prenaša tudi na mlajše generacije. Diplomirala je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Benetkah in deluje na področju sodobnega abstraktnega slikarstva.
Delavnica se neposredno povezuje z likovno umetnostjo, saj učenci spoznavajo slikarsko tehniko, značilnosti barve, nanos, plastenje in likovno izražanje. Ob praktičnem delu razvijajo tudi občutek za material ter razumevanje, da izbira tehnike vpliva na značaj likovnega dela.
Pri zgodovini in zgodovini umetnosti spoznavajo razvoj slikarstva ter način ustvarjanja v različnih zgodovinskih obdobjih. Tradicionalno tehniko povezujejo s konkretnimi umetninami in kulturno dediščino.
Delavnica omogoča tudi povezavo z naravoslovjem in kemijo, predvsem pri starejših učencih, saj lahko raziskujejo lastnosti pigmentov, veziv, vode, emulzij in spremembe materialov pri sušenju.
Povezuje se tudi z vsebinami kulturne dediščine, saj učenci skozi praktično izkušnjo spoznajo znanje in postopke, ki so se prenašali med umetniki in obrtniki skozi generacije.
Učenci tradicionalne slikarske tehnike ne spoznavajo le teoretično, temveč jo raziskujejo pod vodstvom profesionalne slikarke, ki jim približa način razmišljanja in dela umetnika ter jih spodbuja k lastnemu raziskovanju materiala in slikarskega izraza.
Glavna dodana vrednost delavnice je, da učenci zgodovino umetnosti dobesedno vzamejo v svoje roke. Tehnike, o kateri bi se pri pouku lahko zgolj pogovarjali, se sami lotijo in jo preizkusijo.
S tem dobijo boljše razumevanje, kako zahtevno in drugačno je bilo ustvarjanje pred razvojem sodobnih industrijskih materialov. Spoznajo, da umetniško delo ni nastalo samo iz ideje, ampak tudi iz znanja o materialih, postopkih, orodjih in času, potrebnem za izdelavo.
Delavnica je zato odlična dopolnitev pouka, saj povezuje teorijo, zgodovino umetnosti in neposredno ustvarjalno izkušnjo. Učencem omogoča tudi počasnejši in bolj procesno usmerjen način ustvarjanja, pri katerem so pomembni potrpežljivost, opazovanje in natančnost.
