Mozaik: sledi, ki jih puščamo

#tehniškiDan #ekoDan #kulturniDan #likovnaUmetnost #mozaik #trajnost #ponovnaUporaba #ustvarjalnost #skupnost

Kdaj: po dogovoru
Kje: na šoli ali v Vetrinjskem dvoru, Maribor
Starost: OŠ, SŠ
Max skupina: 25
Trajanje: 2 ali 3 šolske ure

Na delavnici učenci pod vodstvom mozaicistke Natalije Zabav, umetnice in izvajalke mednarodnega mozaičnega projekta, spoznavajo mozaik kot likovno tehniko ter raziskujejo, kako lahko materialom, ki so izgubili svojo prvotno funkcijo, z ustvarjalnim pristopom podarimo novo življenje in pomen.

Osrednji motiv delavnice je dlan – osebni odtis, sled in simbol človekovega vpliva na svet okoli nas. Iz zavrženih keramičnih ploščic vsak učenec ustvari svojo mozaično dlan. Posamezne dlani lahko nato povežemo v skupinsko kompozicijo, v kateri vsak ustvarjalec prispeva svoj košček k večji celoti.

V uvodnem delu se učenci seznanijo z mozaikom kot starodavno, a še vedno živo in sodobno umetniško tehniko. Spoznajo različne možnosti oblikovanja mozaika ter si ogledajo primere mozaične umetnosti. Ker delavnico vodi aktivna mozaicistka, učenci dobijo tudi neposreden vpogled v ustvarjalni proces in delo umetnika – kako nastane ideja, kako umetnik razmišlja o materialu, kako izbira in kombinira posamezne elemente ter kako iz množice majhnih koščkov nastane celovita podoba.

Poseben kontekst delavnici daje povezava z mednarodnim mozaičnim projektom, pri katerem sodeluje Natalija Zabav in katerega del je tudi mozaična stena v Vareji. Učenci tako spoznajo, da lahko mozaik preseže okvir posameznega likovnega izdelka in postane skupnostni umetniški projekt, v katerem se osebni prispevki različnih ljudi povezujejo v skupno zgodbo.

Sledi praktični del. Učenci izbirajo, kombinirajo in po potrebi lomijo keramične ploščice ter iz posameznih koščkov sestavljajo svojo mozaično dlan. Pri tem raziskujejo obliko, barvo, teksturo, kontrast, ritem in kompozicijo ter spoznavajo, da pri mozaiku vsak posamezni košček vpliva na podobo celote.

Dlan je lahko osebni odtis, simbol, sporočilo ali vizualna pripoved. Učenec jo oblikuje glede na lastno idejo, pri tem pa razmišlja tudi o vprašanju: Kakšno sled puščam za seboj? S čim vplivam na okolje, ljudi in skupnost? Kaj lahko naredim, da materialu, predmetu ali prostoru dam novo vrednost?

Delavnica se lahko zaključi s povezovanjem posameznih dlani v skupinsko mozaično kompozicijo. Tako učenci neposredno izkusijo princip mozaika tudi na vsebinski ravni: posamezni košček je pomemben, vendar šele skupaj z drugimi ustvari celoto.

Delavnica povezuje likovno in tehniško ustvarjanje z okoljsko in družbeno tematiko. Učenci se ne učijo le osnov mozaične tehnike, temveč skozi delo z že uporabljenim materialom razvijajo drugačen odnos do predmetov in njihove vrednosti. Hkrati dobijo neposreden stik z umetniško prakso in spoznajo, kako lahko umetnost povezuje ljudi, prostor in skupnost.

Dodana vrednost delavnice je neposredna izkušnja z umetniško prakso: vodi jo mozaicistka Natalija Zabav, ki svoje znanje in izkušnje prenaša v praktično delo z učenci ter jim približa proces nastajanja mozaičnega dela in širši kontekst mednarodnega projekta, pri katerem sodeluje.

Cilji delavnice:

• učenci spoznajo mozaik kot likovno tehniko in način sestavljanja podobe iz posameznih elementov;
• skozi praktično delo spoznajo osnovne postopke izbiranja, kombiniranja, lomljenja in sestavljanja keramičnih koščkov;
• spoznajo delo mozaicista in ustvarjalni proces nastajanja mozaičnega dela;
• razvijajo občutek za obliko, barvo, kontrast, ritem, teksturo in kompozicijo;
• razvijajo ročne spretnosti, natančnost in sposobnost načrtovanja likovnega izdelka;
• spoznajo možnosti ponovne uporabe materialov v umetniškem ustvarjanju;
• razmišljajo o življenjskem krogu materialov in pomenu trajnostnega ravnanja;
• razvijajo ustvarjalnost in sposobnost iskanja novih možnosti v že uporabljenih materialih;
• svojo idejo izrazijo skozi osebni likovni simbol – mozaično dlan;
• razmišljajo o sledeh, ki jih kot posamezniki puščamo v okolju in skupnosti;
• spoznajo, kako lahko posamezni avtorski izdelki postanejo del večje skupinske kompozicije;
• razvijajo sodelovanje, občutek za skupnost in odgovornost do skupnega umetniškega dela;
• spoznajo, kako lahko lokalna umetniška pobuda postane del širšega mednarodnega projekta.