V košarici ni izdelkov.
#kulturniDan #tehniškiDan #likovnaUmetnost #uprizoritvenaUmetnost #gledališče #lutke #senčneLutke #svetloba #senca #vizualnoPripovedovanje #pripovedovanje #ustvarjalnost #ročnoDelo #skupinskoDelo
Kdaj: po dogovoru
Kje: na šoli, v vrtcu ali v Vetrinjskem dvoru, Maribor
Starost: vrtec, OŠ, SŠ
Max skupina: 50
Trajanje: 2, 3 ali 5 šolskih ur
Svetloba, senca in zgodba so jedro delavnice senčnih lutk. Učenci skozi igro svetlobe, sence in gibanja raziskujejo svet senčnega gledališča ter spoznavajo, kako lahko s preprostimi materiali in osnovnimi gledališkimi sredstvi ustvarimo like, prostor, vzdušje in zgodbo.
Delavnica povezuje likovno in uprizoritveno umetnost, pripovedovanje ter tehnično ustvarjanje. Učenci ne spoznavajo senčnih lutk le kot gledališke tehnike, temveč sami ustvarijo celoten vizualni svet predstave – od ideje in zgodbe do oblikovanja lutk, raziskovanja svetlobe in končne uprizoritve.
V uvodnem delu se učenci seznanijo z osnovami senčnih lutk ter raziskujejo, kako senca nastane in kako se spreminja glede na vir svetlobe, oddaljenost, velikost, obliko in položaj objekta. Preizkušajo, kako lahko že z majhnimi spremembami ustvarijo različne vizualne učinke.
Ob tem spoznavajo odnos med svetlobo, senco, prostorom in likom ter raziskujejo, kako lahko podoba brez barve in podrobnosti vseeno pripoveduje zgodbo. Senca lahko postane lik, predmet, prostor ali simbol, gledališki oder pa nastane iz zelo preprostih sredstev.
Sledi praktični del, kjer učenci v skupinah oblikujejo kratko predstavo. Najprej razvijejo idejo oziroma zgodbo, nato oblikujejo like in druge elemente ter jih izdelajo iz papirja, kartona in drugih preprostih materialov. Pri tem razmišljajo o obliki, velikosti, prepoznavnosti lika in načinu njegovega gibanja.
Nato sledi raziskovanje gibanja in uprizoritve. Učenci preizkušajo, kako lutko premikati, kako ustvariti različne prizore ter kako s spreminjanjem položaja lutke, svetlobe in prostora vplivati na gledalčevo doživljanje.
Glede na izvedbo lahko ustvarijo predstavo za projekcijo na grafoskop ali izdelajo manjše senčno gledališče v škatli, ki ga lahko odnesejo v šolo in uporabljajo tudi po zaključku delavnice. Tako končni izdelek ni zgolj rezultat enkratne aktivnosti, ampak lahko postane pripomoček za nadaljnje pripovedovanje, igro in ustvarjanje.
V procesu učenci prevzemajo različne vloge – sodelujejo pri oblikovanju zgodbe, izdelavi likov, pripravi scene, animiranju lutk, pripovedovanju in uprizoritvi. S tem spoznajo, da gledališka predstava nastane kot rezultat skupnega ustvarjalnega procesa, v katerem ima vsak član skupine pomembno vlogo.
Delavnica se zaključi z uprizoritvijo oziroma predstavitvijo nastale zgodbe. Učenci tako izkusijo celoten proces od ideje do javne izvedbe ter razvijajo samozavest pri predstavljanju lastnega ustvarjalnega dela.
Delavnica se povezuje z več področji šolskega kurikula. Pri likovni umetnosti učenci raziskujejo obliko, silhueto, kontrast, kompozicijo, prostor in odnos med svetlobo ter senco. Pri oblikovanju lutk spoznavajo, kako lahko z minimalnimi likovnimi sredstvi ustvarijo prepoznaven lik in izrazno podobo.
Pri slovenščini se delavnica povezuje s pripovedovanjem, oblikovanjem zgodbe, likov in dialogov ter razvijanjem sposobnosti ustnega izražanja in interpretacije. Učenci zgodbo ne samo povedo, temveč jo prevedejo v vizualni in uprizoritveni jezik.
Na področju glasbene umetnosti je mogoče vključiti glas, zvok, ritem in glasbo kot elemente predstave, ki dopolnjujejo dogajanje in ustvarjajo razpoloženje.
Pri tehniki in tehnologiji učenci načrtujejo, izdelujejo in preizkušajo lutke ter raziskujejo konstrukcijo, materiale, gibljive dele in tehnične možnosti izvedbe. Delavnica tako povezuje ustvarjalno idejo z njenim praktičnim uresničevanjem.
Povezuje se tudi z vsebinami uprizoritvene, gledališke in medijske vzgoje, saj učenci spoznavajo osnovne principe vizualnega gledališča ter način, kako svetloba, prostor, gibanje, podoba in zvok skupaj ustvarjajo gledališki pomen.
Posebna vrednost delavnice je v tem, da učenci ustvarijo celoten gledališki svet iz zelo preprostih materialov. Za nastanek predstave ne potrebujejo zahtevne scenografije ali posebne tehnologije – ključni postanejo njihova domišljija, oblikovanje, svetloba, gibanje in sodelovanje.
Delavnica je zato odlična dopolnitev pouka, saj povezuje področja, ki se pri običajnem pouku pogosto obravnavajo ločeno. Učenec lahko v enem procesu nastopa kot likovni ustvarjalec, pripovedovalec, oblikovalec, animator, tehnični izvajalec in nastopajoči.
Pomemben doprinos je tudi razvoj prostorskega in vizualnega mišljenja. Učenci morajo razmišljati, kako bo nekaj videti z določene strani, kako se bo lik premikal, kako bo svetloba ustvarila senco in kako bo gledalec razumel dogajanje.
Hkrati delavnica krepi sodelovanje in komunikacijo, saj je predstava skupinski izdelek. Učenci se morajo dogovarjati, poslušati predloge drugih, razdeliti naloge in skupaj reševati ustvarjalne ter praktične probleme.
Pri starejših skupinah lahko delavnica odpira tudi vprašanja vizualnega pripovedovanja, simbolike, dramaturgije, scenografije in odnosa med podobo ter gledalcem.
Cilji delavnice:
