V košarici ni izdelkov.
#tehniškiDan #ekoDan #kulturniDan #likovnaUmetnost #tekstil #tekstilnoOblikovanje #reciklaža #ponovnaUporaba #trajnost #trajnostnaModa #krožnoGospodarstvo #odgovornaPotrošnja #hitraModa #odpadniTekstil #upcycling #oblikovanje #ročnoDelo #ustvarjalnost #trajnostniRazvoj
Kdaj: po dogovoru
Kje: na šoli ali v Vetrinjskem dvoru, Maribor
Starost: OŠ, SŠ
Max skupina: 12
Trajanje: 3 ali 5 šolske ure
Na delavnici učenci raziskujejo problematiko odpadnega tekstila ter skozi praktično delo spoznavajo, kako lahko odslužena oblačila, majice in tekstilni ostanki postanejo nov, uporaben izdelek. Delavnica povezuje trajnostno razmišljanje, tekstilno ustvarjanje, oblikovanje in spoznavanje osnovnih tekstilnih tehnik ter strojev.
Namesto da bi tekstil obravnavali kot odpadek, ga učenci spoznajo kot material z novo ustvarjalno možnostjo. Skozi proces razmišljajo o tem, kaj se zgodi z oblačilom, ko ga ne potrebujemo več, in kako lahko z ustvarjalnim pristopom njegovo življenjsko dobo podaljšamo.
V uvodnem delu se učenci seznanijo z zanimivimi dejstvi o tekstilni industriji, hitri modi, prekomerni potrošnji oblačil in količini tekstilnih odpadkov, ki nastajajo v sodobni družbi. Pogovor odpira vprašanja o tem, kako oblačila nastanejo, iz katerih materialov so izdelana, koliko časa jih uporabljamo in kaj se zgodi z njimi, ko jih zavržemo.
Ob tem spoznajo pojem krožnega gospodarstva in razmišljajo o možnostih, kako lahko tekstilu podaljšamo življenjsko dobo – s ponovno uporabo, predelavo, popravilom, preoblikovanjem in ustvarjanjem novih izdelkov.
Sledi praktični del, kjer učenci iz odsluženih majic, grafik, napisov in različnih tekstilnih ostankov sestavljajo novo tekstilno površino oziroma svoje unikatno »blago«. Pri tem raziskujejo barvo, vzorec, teksturo, kompozicijo in odnos med različnimi materiali.
Pri delu spoznajo uporabo aplikacijskega termo lepila za tekstil ter postopek povezovanja različnih tekstilnih elementov v novo celoto. Nato se seznanijo s tekstilno prešo in osnovami dela s šivalnim strojem, s pomočjo katerega nastalo tekstilno površino dodatno utrdijo, povežejo in pripravijo za izdelavo končnega izdelka.
Iz ustvarjenega kosa blaga nato izdelajo manjši uporaben predmet, na primer peresnico, drobižnico ali drug manjši tekstilni izdelek. Pri tem spoznajo osnovno zaporedje oblikovanja in izdelave – od izbire materiala in načrtovanja do sestavljanja, obdelave in končne izdelave.
Vsak izdelek je unikaten in nosi sled materialov, iz katerih je nastal. Stara majica, odrezan napis ali tekstilni ostanek tako dobijo novo funkcijo, novo podobo in novo vrednost.
Posebna vrednost delavnice je, da učenci trajnosti ne spoznavajo samo skozi pogovor, ampak jo izkusijo skozi konkreten proces predelave materiala. Hkrati pridobijo praktične izkušnje, ki jih danes pogosto nimajo priložnosti pridobiti v vsakdanjem življenju – od spoznavanja tekstila in njegove obdelave do uporabe tekstilne preše in šivalnega stroja.
Delavnica spodbuja tudi razmislek o tem, kako lahko ustvarjalnost postane način reševanja okoljskih problemov. Namesto da bi izdelek nastal iz novega materiala, učenci izhajajo iz tega, kar že obstaja, ter iščejo nove možnosti njegove uporabe.
Delavnica se povezuje z več področji šolskega kurikula. Pri likovni umetnosti učenci raziskujejo barvo, obliko, teksturo, vzorec, kompozicijo in oblikovanje uporabnega predmeta ter spoznavajo tekstil kot likovni in oblikovalski material.
Pri tehniki in tehnologiji spoznavajo lastnosti tekstilnih materialov, pripomočke, orodja in stroje ter posamezne faze izdelave uporabnega predmeta. Učijo se načrtovanja, natančnosti in varnega ter premišljenega dela.
Vsebine se povezujejo tudi z naravoslovjem in biologijo, saj učenci razmišljajo o izvoru tekstilnih vlaken, porabi naravnih virov in okoljskih posledicah proizvodnje ter odlaganja tekstila.
Pomembna je tudi povezava z gospodinjstvom, trajnostnim razvojem in državljansko vzgojo, saj učenci razmišljajo o potrošniških navadah, hitri modi, odgovornem ravnanju z viri ter možnostih ponovne uporabe in predelave.
Pri starejših učencih lahko delavnico dodatno povežemo s koncepti krožnega gospodarstva, trajnostnega oblikovanja in odgovorne potrošnje.
Delavnica je posebej primerna kot dopolnitev pouka, saj združuje teoretično razumevanje trajnosti s konkretnim praktičnim delom. Učenci ne ostanejo pri informacijah o tekstilnih odpadkih, ampak sami doživijo, kako lahko odslužen material spremenimo v nov izdelek.
Pomembna dodana vrednost je tudi uporaba tekstilne preše in šivalnega stroja. Gre za znanja in izkušnje, ki niso več samoumeven del vsakdanjega življenja, zato delavnica učencem omogoča stik s tehnikami, orodji in postopki, ki jih sicer pogosto poznajo le teoretično.
Delavnica povezuje ustvarjalnost in uporabnost: učenci ne izdelajo zgolj likovnega izdelka, temveč predmet, ki ga lahko uporabljajo. S tem spoznajo, da sta lahko trajnostno razmišljanje in oblikovanje hkrati praktična, estetska in ustvarjalna.
Posebna vrednost je tudi v individualnem pristopu – vsak učenec izhaja iz drugačnih tekstilnih ostankov in jih povezuje na svoj način. Končni izdelki so zato različni, neponovljivi in osebni.
