Na Zavodu MARS Maribor smo letos kot obogatitev programa Sobote za družbo k sodelovanju povabili zakonsko in družinsko terapevtko Martino Medved. V spodnjem intervjuju smo se z Martino pogovarjali o družinski terapiji, o težavah s katerimi se starši najpogosteje srečujejo v Sloveniji ter o pomenu kulture pri vzgoji.
Martina, lepo pozdravljeni! Za začetek nas zanima, kdo je Martina Medved? Zasebno, izven službe, in poklicno.
Lahko bi rekla, da se tako zasebno, kot v službah izmenjujem v različnih vlogah. Zasebno sem nekdo, ki usklajuje mnogotere vloge, pri tem pa se trudim skrbeti za ravnovesje in dobro počutje — v naravi ali ob druženju s prijatelji. Kot strokovna delavka sem zaposlena v Zavodu Franko Maribor. Poleg tega opravljam terapije kot psihoterapevtka stažistka v Družinskem inštitutu Bližina v Celju. Ustvarjam tudi strokovni blog o odnosih »Brlog nasvetov«, v katerem so vsebine predstavljene na lahkoten in vsakomur razumljiv način. Poleg tega v multidisciplinarnem timu v FB skupini Naravna plodnost in spolnost svetujem o partnerskem odnosu s terapevtskega vidika.
Kaj počne družinska in zakonska terapevtka? Zakaj ste se odločili za ta poklic?
Medosebne odnose vidim kot področje, ki nikdar ne izgubi potenciala za rast, zato tako zelo verjamem v njih in sem jim sklenila posvetiti življenje. Odnosi nas lahko ranijo do globin ali pa ponesejo do višav — v tem smislu imajo zdravilno moč — in to me je motiviralo, da se odločim za poklic terapevta, ki ljudem vrača tovrstne izkušnje. Družinski in zakonski terapevt pri svojem delu opravlja individualno, partnersko ali pa tudi družinsko terapijo, znotraj katere vključuje vse družinske člane in krepi vezi med njimi.
S kakšnimi težavami se najpogosteje srečujejo starši v Sloveniji? Katere težave so tiste, ki vam jih starši najprej zaupajo? Pri čem potrebujejo strokovno pomoč?
Trenutno se največ srečujem s starši, ki se soočajo s kroničnim pomanjkanjem časa za kvalitetno druženje s svojimi otroki. Zavedajo se, da to poskušajo kompenzirati z materialnim obiljem ali tako da dovoljujejo, kot povedo sami, prekomerno rabo digitalne tehnologije, ki pa otroke dobesedno posrka in zasvaja. Starši poročajo tudi, da so otroci nezainteresirani, apatični in jim nič več, razen ukvarjanja s telefoni in z računalniki, ni zanimivo. Tem težavam se sočasno z odraščanjem pridružijo še druge: motnje spanja, slabša samopodoba, pomanjkanje »živih« socialnih stikov v primerjavi z virtualnimi, samopoškodovanje itd.
“V praksi smo odrasli velikokrat (celo preveč) zaskrbljeni za svoje otroke, ob tem pa pozabimo kdaj poskrbeti tudi zase, za partnerski odnos, ki je temelj družinskemu.”
Danes, ko so družbena omrežja polna popolnih in sijočih fotografij, se nam zdi še toliko bolj pomembno, da govorimo tudi o tem, s kakšnimi stiskami se sooča povprečna slovenska družina. Kako vi vidite to problematiko? Kakšne so najpogostejše stiske družin, sploh tistih, ki imajo otroke?
Ja, prav to. Danes so starši veliko bolj obremenjeni s fenomenom starševstva kot leta poprej. Tudi odrasli, ne le mladi, imamo potrebo, da se na socialnih omrežjih predstavljamo bolj popolni, kot smo v resnici. Temu v realnosti seveda ni tako. Svoje kliente velikokrat pomirim, da so stiske, s katerimi se srečujejo, le odraz nečesa, neke slepe pege v njihovem družinskem sistemu, ki so jo zanemarili in je sedaj prišla na plano. Težave so rešljive, v kolikor si v družini dovolijo drug drugemu prisluhniti in se potruditi, da se ponovno povežejo. Ko odvržejo s sebe plasti krivde in občutek nemoči, da jim kot staršem ni uspelo, se začne delo na njihovi skupni rasti. Starši pridejo po navadi s popotnico »rešite našega otroka«, na terapiji pa ugotovijo, koliko lastnega stresa in stisk so, seveda nehote, prenesli na otroke ali pa so v lastni naglici in stresu preslišali opozorilne znake, ki so jih otroci nekaj časa vztrajno pošiljali — da nekaj ni v redu.
Skupaj z Zavodom MARS Maribor že nekaj sobot pripravljate izobraževalna predavanja za starše. Eno izmed njih je govorilo tudi o pomenu kulture pri vzgoji otrok. Kakšno vlogo igra kultura v naši družbi pri vzgoji?
Res je, z Zavodom MARS Maribor pripravljamo Kratka predavanja za starše, katerih namen je, da si starši vzamejo čas zase, medtem ko njihovi otroci kvalitetno preživljajo čas v ustvarjalnem varstvu. Bistvo tega je, da to niso klasična predavanja. Mi jih imenujemo »srečanja«. To je prostor, kjer so starši deležni strokovnih vsebin, predstavljenih na poljuden način, in tudi prostor za njihova vprašanja, dileme, debate. Ob tem ko otroci ustvarjajo pod vodstvom izkušenih pedagogov_inj, lahko preživijo čas v prijetnem ambientu Vetrinjskega dvora in v miru spijejo tudi kavico. Idealno sobotno dopoldne.
So starši v Sloveniji pri vzgoji sproščeni ali pretirano zaskrbljeni? Kaj menite?
Izognila bi se pretiranemu posploševanju ali ustvarjanju črno-bele slike. V vsakem primeru so danes starši bolj »prebujeni«, bolj ozaveščeni o vzgoji, o rasti na vseh področjih, starševski, partnerski, osebnostni, željni so novih informacij. Upam pa, da bomo v prihodnje kot družba bolj drzni, bolj spontani in manj zaskrbljeni, saj se to odraža tudi na naših otrocih. Starši to lahko dosežejo tako, da brez slabe vesti kdaj poskrbijo tudi zase. Ni jim treba biti popoln starš, dovolj je biti »dovolj dober starš«. V praksi smo odrasli velikokrat (celo preveč) zaskrbljeni za svoje otroke, ob tem pa pozabimo kdaj poskrbeti tudi zase, za partnerski odnos, ki je temelj družinskemu. Otroci nam bodo za to hvaležni. Kot soizvajalka vikend delavnic za pare lahko povem, da se starši, ki se udeležujejo naših vikendov za pare, vračajo prenovljeni in so hvaležni za možnost tovrstnega odklopa. Otroci pa tudi, ker dobijo nazaj spočite in sproščene starše. 🙂
“Trenutno se največ srečujem s starši, ki se soočajo s kroničnim pomanjkanjem časa za kvalitetno druženje s svojimi otroki.”
Kaj bi svetovali staršem pri vzgajanju otrok? Kaj je tisto »sigurno«, kar lahko delajo in naredijo vsak dan, da bo prav, ne preveč in ne premalo, in ne bo škodilo otrokovemu razvoju?
Recepta za »pravilno vzgojo« ni. Včasih se obdamo z vrsto vzgojnih priročnikov in ob tem (preveč) skrbimo, kako bi kot dober starš morali ravnati. Svetujem, naj večkrat poslušajo svojo intuicijo in krepijo svoj notranji čustveni mir — potem bodo bistveno mirnejši tudi otroci. Pomembno je, da so ob otroku tukaj in zdaj — ko z njimi preživljajo čas, jim naj v resnici namenijo svojo pozornost in ne tako, da so z mislimi še v službi, pri odpisovanju službenih mailov ipd. Naj se radovedno zanimajo za otrokove dejavnosti oz. aktivnosti in se jim pri tem kdaj tudi pridružijo.
Na zadnjem predavanju staršem v tem sklopu izobraževanj z Zavodom MARS Maribor boste govorili o ustvarjalnosti. Vsi govorimo, da je pomembna. A zdi se, da nihče ne ve točno zakaj in kako nam le-ta lahko pomaga pri vzgoji. Morda kakšna zanimiva misel na to temo?
Moč ustvarjalnosti in umetnosti v splošnem podcenjujemo že kot družba. A če se dovolimo nekoliko bolj podučiti o tem, spoznamo, da ustvarjalnost krepi otrokovo intuicijo, iskanje stika s seboj, krepi njegovo senzoriko in spomin. Nekatere raziskave kažejo celo, da se ustvarjalni otroci kasneje v življenju bistveno bolj razvijejo v celovite osebnosti in bolj bistre oz. razgledane osebnosti. Naj omenim še bolj izrazito čustveno barvitost in nasploh lažje upravljanje s stresom v odrasli dobi.
Za konec spodbudna beseda ali dve za vse, ki dvomijo vase, svoje starševske tehnike, niso prepričani v partnerske odnose in trenutno ne vedo točno kako naprej?
Zaupajte vase in v svoje zmožnosti. Ne trudite se biti popolni, ampak (zgolj) dovolj dobri starši. Otrok za zdrav razvoj ne potrebuje materialnega obilja, ampak prisotnega starša, ki zna ravnati po svojem občutku, mu prisluhniti ter mu posvetiti svoj čas. Zadovoljni starši vzgajajo zadovoljne otroke, zato večkrat poskrbite tudi zase in si kdaj vzemite čas samo zase ali za trenutke v dvoje.
“Zasebno sem nekdo, ki usklajuje mnogotere vloge, pri tem pa se trudim skrbeti za ravnovesje in dobro počutje — v naravi ali ob druženju s prijatelji.”
Foto: Sara Rezar
Intervju: Tina LK, Zavod MARS Maribor
